SKLEKLJANE ŽIROVSKE ZGODBE

V žirovski čipkarski šoli se trudijo povezati tradicijo in sodobnost. Ker pa se zavedajo, da je klekljanje vrsta kulturne dediščine, ki se bo lahko ohranila le s sodelovanjem tistih, ki jim klekljanje še vedno pomeni način preživljanja prostega časa, se trudijo tudi za medgeneracijsko povezovanje. Pri izdelavi čipk tako večkrat poskušajo povezati učence šole in članice žirovskega klekljarskega društva Cvetke oz. druge izkušene klekljarice. Veseli so, da spretnejše klekljarice (nekatere so v otroštvu oz. mladosti same obiskovale Čipkarsko šolo Žiri) nesebično delijo svoje znanje, še bolj pa jih veseli, da žirovski učenci to znanje in veščine sprejemajo brez predsodkov in odprtih rok. Tako so nastale zapisane pripovedi, po njih pa vzorci in pozneje čipke. Vzorce je zrisala Vida Kejžar. Verjamejo, da so v klekljane niti ujeli tudi žirovskih duh časa preteklih obdobij, ki priča o načinu življenja in razmišljanja žirovskega človeka, tudi tistega, ki se je nemalokrat preživljal z izdelavo čipke.